Nadaljevanje prvega dela: ki ga najdeš na tej povezavi
5:45 me vrže iz sna butanje po vratih
Potrebujem trenutek, da sestavim misli.
Tema, zibanje, trajekt! Zvečer spanca ni bilo od nikjer in to se pozna.
Druga misel: bo avto vžgal?
Prvi posku: uspešen! Uf, mogoče je pa le programska napaka.
Gremo na zajtrk.
Kava pomarančni sok, rogljički in kruh z marmelado. Sanjsko.
Takrat še nismo vedeli, da se bodo te sanje že čez nekaj minut razblinile.
Še eno stvar smo letos prvič doživeli. Dež.
In ravno ta nam je ponudil prvi signal, da ni bila le programska napaka.
Brisalci se ustavijo, trenutek kasneje se na armaturi ponovno pojavi rdeč STOP in piskanje. Servo volan se izklopi, bremze postanejo trde, piskanje se ne prekine in očitno je, da Bonifacia danes ne bomo videli.
Na drugi strani ceste vidimo mehanično delavnico in ne preostane nam drugega, kot da zapeljemo direktno tja.
Bonjeur notre vouiture est tombe en panne… pouvez vous nous aide?
Evo, moja odločitev, da vsak dan 15 minut namenim Duolingu, se je splačala.. well kind of.. gospodič zna angleško. Še dobro.
Takoj se lotita našega avtomobila in ugotovita, da se je pokvaril alternator in da ne bo druge, kot da ga zamenjamo.
Akcija steče, mi smo ponovno na telefonu z asistenco, ampak glede na to, da ne vemo, kako dolgo bo popravilo trajalo, in da smo popolnoma obloženi, vemo, da nam tudi 5 dni nadomestnega avtomobila ne bo zadostovalo. Potrebne bodo prilagoditve.
Super, že tako finančno dokaj neprijazno leto, še vedno kaže svoje zobe.
Spet se vprašamo, smo naredili napako da smo lovili trajekt?
Obrat na bolje
Možgančki se vklopijo in iščemo rešitev. Tale bo težka, ampak poskusimo Home Exchange.
Na voljo je 10 lokacij, ki ponujajo izmenjavo preko GP za naš termin. Izberem dve, ki sta dovolj blizu ceste in dovolj blizu obale, da bi lahko preživeli teden tudi brez avta. Opišem situacijo in pošljem povpraševanje za nekaj dni.
Že čez kako uro dobim odgovor Hey Anita, this could work. Let me get back to you.
Po več urah čakanja v delavnici nas prijazni mehanik zapelje do bližnjega kampa.
Naslednji dan pa nam lastnica hiške potrdi, da lahko pridemo, malo za tem pa nam tudi mehanik javi, da je avto popravljen. Cena še enkrat višja, kot smo pričakovali. Fino.
Tale sestavek pišem medtem ko sedim na kavču ob bazenu, v senci nadstreška in z razgledom na morje.
Zdaj točno vem, kako se počutim, ko se mi uresničijo sanje, ki se zdijo preveč drzne, da bi bile uresničljive.
Znajdemo se v hiški, ki si jo predstavljam v mojih manifestacijah.
Še malce boljša, Z razgledom na morje, na eni, na vinograd, na drugi strani, velikim bazenom, palmami, figo in cvetočimi buganvilijami, ki me vedno tako navdušijo.
Naslednjih deset let, ko bom rabila motivacijo, se bom v mislih samo sprehodila nazaj v ta trenutek.
Res smo imeli srečo, da so jim v zadnjem trenutku odpovedali gosti in smo lahko mi šparali v sanjski vili z bazenom.
Ampak...
to ne bi bilo mogoče, če ne bi mi prej naredili cel kup korakov, ki so vodili do tega rezultata.
Če ne bi…
- gradili svojih sanj in hiške na sanjski lokaciji, za kar smo se morali odpovedati marsičemu,
- medtem ko smo na dopustu v svoji hiši imeli gostov,
- bili pripravljeni za svoje goste dva dni pred dopustom pripravljati hiške zanje,
- sprejeli tveganja, da nekdo drug preživlja čas v naši hiši,
- si ne bi pridobili zaupanja z dobrimi reviewov na platformi,
- ne bi plačali letne članarine
- ne bi odkrito in jasno komunicirala z lastnico hiške.
In še bi lahko naštevala.
Nauk te zgodbe:
Sanje o hiši na Korziki sem si ustvarila po štiridesetem rojstnem dnevu, ko sem ugotovila, da sem izpolnila vse sanje (v sanjah sem pozabila upoštevati odplačilo hipoteke. 😀 ), ki sem si jih zastavila v življenju in sem se počutila nekoliko izgubljena brez cilja.
Ugotovila sem, da potrebujem nove sanje, zaradi katerih se bom pripravljena v vsak svoj gib in opravek vložiti 10 ali 20 odstotkov več energije, kot bi je sicer.
Takrat sem ugotovila, kako pomembno je imeti sanje, samo tako jih sploh lahiko dosežemo.
Mogoče jih ne bomo nikoli uresničila.
Mogoče je teh 12 dni vile z bazenom na Korziki največji približek uresničenja sanj.
Ne vem.
Ampak tudi če mi ne bo uspelo, ne bom razočarana.
Gotovo pa obstaja večja možnost, da jih uresničim, če so jasne in otipljive.
Ker čisto vse, kar počnemo v življenju, se nalaga na kupček, iz katerega lahko nekoč črpamo.
Tudi gradnja tvojega malega podjetja ali Etsy trgovine.
Nikjer ne piše, da bo uspešna. Ne glede na to, koliko dela boš vložili vanjo, nekatere ne bodo nikoli uspešne.
Kar pa lahko garantiram, je, da boš znanje in samozavest, ki ga boš pridobil_a v procesu urejanja trgovine, učenja principov marketinga, izpopolnjevanju izdelkov,… zagotovo uporabil_a v prihodnosti. Bodisi v podjetništvu bodisi v službi.
Ampak brez nič ni nič.
Če hočemo doseči cilj, moramo začeti s prvim korakom in potem nadaljevati malo po malo. Vsak dan.
Če tega ne naredimo, smo sami sebi rekli ne. 🙁
Zdaj me pa res zanima… o čem sanjaš ti? Kaj te vodi.
Si že kdaj napisal_a pismo sebi čez 3 leta, v katerem si jasno opisala svoje cilje za prihajajoče obdobje.
Odgovori v komentarju ali mi napiši mail na anita@you-rock.si.