Sindrom vsiljivca
Novi projekti
Lani jeseni sem se, v želji po napredku in razvoju poslovne ideje, vpisala v startup šolo. Kot da to ni bilo dovolj, sem si hkrati naložila še nove projekte. Ob novih projektih sem imela vse več dela in vse več obljub je ostalo neizpolnjenih. Še posebej tistih, ki sem jih dala sebi. Na koncu mi je še kor**a mi je naložila šolanje treh fantov od doma in ker sem imela več dela kot časa, sem zbrala pogum, ki sem ga zbirala že leta, in postala še delodajalec. Saj veste, da si bom stvari olajšala.
Imela sem tri odprte poslovne projekte, spletno stran v delu in prav nič energije za ustvarjanje in delo.
Imposter syndrome, also called perceived fraudulence, involves feelings of self-doubt and personal incompetence that persist despite your education, experience, and accomplishments. To counter these feelings, you might end up working harder and holding yourself to ever higher standards.
Vem, da nič ne vem
Hkrati sem v žeji po več znanju, poslušala predavanja različnih strokovnjakov za rast, marketing, finance, pa še urejanje WordPress strani, za povrhu. In vedno več sem poslušala, vedno globlje v jamo sem lezla, saj sem vedno bolj ugotavlala, da pravzaprav nič ne vem. Bila sem v komisiji na Slovenskem podjetniškem skladu in sem ocenjevala projekte, ki so bili svetlobna leta preko mojega znanja.
Vedno bolj sem se spraševala, kdo sem jaz, da predavam in mentoriram, če nimam pojma? Moja samozavest in delovna vnema je padala. To da je v podjetniških krogih hitra rast glavno vodilo, ki se ga zasleduje ni pomagalo. Na Etsy-ju večina ustvarjalcev tega potenciala (niti želje) nima. Mi si (povečini) želimo od našega ustvarjanja (dobro) živeti, mogoče nekoč zaposliti še svoje bližnje, ne pa rasti v podjetje s 10 ali več zaposlenimi in obogateti do milijonov.
Padec na vidiku
Ni prišlo na hitro, ampak sčasoma sem ugotovila, da nekaj ni v redu. Izgubila sem fokus, preveč je bilo vsega in na koncu iz vsega skupaj ni bilo nič.
In čeprav se mi je prejšnja leta se mi je zdelo, da mi gre vse kot po maslu in prepričana sem bila, da me prej ali slej čaka tudi kak “padec, se ga nisem zavedala, dokler nisem bila že globoko v njem. Tudi dopust ni pomagal. Spanec pa je bil vse slabši.
Šele jeseni, sem se imela čas “pogovoriti sama s sabo” in si dopovedati, da vsega mi pač ni treba vedeti. In da vam ne predavam WordPressa, ampak samo stvari, ki jih vem in poznam. Ugotovila sem tudi, da mio ni potrebno prav vsega naredit sami. Čeprav tu bom imela še vedno težave, ker na lastnih napakah se je najbolje učiti. In oh kako nesposobna sem, če niti vprašanj ne znam postaviti.
Pot iz jame
Šele zadnji teden ali dva počasi prihajam “k sebi”. Počasi sem spet začela delati kljukice na to-do listi, urnik dela postaja bolj stalen, ne izgubljam več (toliko) časa v prazno.
In čeprav je bila vedno moja želja, da delam od doma, sem se odločila da grem ta teden na ogled pisarne v Coworking. Mogoče bo to ključno za uspeh, ali pa bom spet ugotovila, da to ni to. Bomo videli. Lahko se izkaže tudi za napako.
Zakaj vam to pišem
Ko sem ugotovila, da pravzaprav doživljam “sindrom vsiljivca”, sem malce pobrskala po spletu o tem in naletela na super podcast Nine Gaspari: Sindrom vsiljivca in kako z njim upravljati, ki govori o tem, da se pravzaprav večina, celo 85% delovnega prebivalstva v nekem obdobju spopada z sindromom vsiljivica, vendar se tega zaveda le 25% ljudi.
Povem vam, zato, ker sem že pred leti ugotovila, da je “pokazati ranljivost” najbolj osvobajajoč občutek na svetu, hkrati pa lahko s tem marsikomu pomagaš. Vsi se spopadamo s težavami, najlažja rešitev pa je ta, da se o njih pogovarjamo.
Predstavljaj si, kakšni bi bili, če nas ne bi bilo tako strah.
Glede na statistiko...
te ne bom vprašala, ali se tudi ti spopadaš s tem sindromom, ampak kako se spopadaš z njim?
Koliko preglavici ti povzroča in na katerih področjih? V katerih točkah, naštetih v podkastu se najdeš?
Ne samo v poslovnem svetu
Mogoče bo to zvenelo smešno, ampak pravkar sem ozavestila, da ima sindrom vsiljivca tudi kot mama najstnika.
Pravkar imam namreč na nočni omarici velik kup knjig na temo vzgoje, kjer se marsikdaj počutim popolnoma nesposobno. Predvsem ne vem kako reševati težavo prekomerne uporabe telefona in igric na njem, ter kako komunicirati z njim, da se naš odnos razvija na zdrav in spoštljiv način in da se lahko vsi počutimo varno, da lahko pokažemo svoj pravi jaz.